Novela Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 102/2007) je predpisala oblikovanje vzgojnega načrta kot dokumenta, s katerim šola avtonomno ureja vzgojna vprašanja.
Vzgoja otrok je v prvi vrsti pravica in odgovornost staršev, z obveznim šolanjem pa se primarnim vzgojnim prizadevanjem nujno dodajajo elementi sekundarne vzgoje, ki je z vidika socializacije otrok ključnega pomena. Institucionalna vzgoja ne more in ne sme nadomestiti vzgojne vloge družine, skozi otrokov razvoj pa je pomembno dosegati sozvočje obeh bolj ali manj načrtnih vzgojnih vplivov.
Vzgojni načrt je temeljni dokument šole, ki usklajuje vzgojno delovanje vseh strokovnih delavcev šole in ob tem pomembno vključuje v vzgojni proces tudi starše in učence.
1. Cilj vzgojnega delovanja je oblikovanje stališč, vrednot, interesov in veščin.
2. Ponotranjenje vrednot poteka v petih fazah moralnega razvoja:
– spoznavanje vrednot,
– ravnanje v skladu z njimi,
– identifikacija z zanj pomembnim odraslim in sprejetje vrednot za svoje,
– organizacija vrednot,
– ponotranjanje vrednot.
3. Vzgojno delovanje pomeni spodbujanje odličnosti posameznikov in odnosov.
4. Pri vzgojnem delovanju veljajo načela:
– spoštovanja,
– vključevanja,
– aktivnega sodelovanja učencev,
– skupnega reševanja težav,
– zavzetosti za vsakega posameznika,
– prednostnega varovanja žrtve.
5. Situacije, ko učenci ne upoštevajo pravil ali kršijo pravice drugih, so izjemno dragocene, saj ob primernem vodstvu omogočajo refleksijo, presojo, empatijo, dogovarjanje, iskanje kompromisov, razvijanje moralnega presojanja, ponotranjenje vrednot, prevzemanje odgovornosti za svoja dejanja in reševanje medsebojnih sporov.
6. Delovanje šole in staršev naj bo čim bolj usklajeno, kot dobro partnerstvo, ki se izraža v medsebojnem zaupanju in usklajevanju.
7. Posebno pomembno je vzgojno delovanje, ki poteka prek vodenja, organizacije in upravljanja oddelka.
8. Pomemben vzgojni element je učitelj kot zgled.
9. Vzgoja in izobraževanje sta neločljivo povezana. Pouk naj vsebuje načrtno vzgojno delovanje pri izbiri metod in oblik dela, vsebine ter stila vodenja. Pomembno je, da šola nauči učence učiti se.
10. Šola bo v program vključevala take dejavnosti, ki vzpostavljajo prijetno, sproščeno in spodbudno razredno klimo, pozitivne medosebne odnose zaupanja in izobraževanje o škodljivih oblikah vedenja.
11. Na šoli skrbimo za zdravo okolje, ki omogoča optimalno življenje v fizičnem, psihosocialnem in duhovnem smislu.
12. Pri vzgojnem delovanju mora šola braniti in jasno zagovarjati svojo strokovno avtonomijo in nastopati usklajeno ter dosledno.
Vzgojne dejavnosti šole
Vzgojne dejavnosti šole izvajajo strokovni delavci izhajajoč iz vizije, ciljev in vrednot naše šole. Pred učence postavljajo jasne zahteve, cilje in pričakovanja in jih učijo, kako delovati v skladu z njimi.
1. Preventivno-proaktivne dejavnosti
Preventivno-proaktivne dejavnosti šole so dejavnosti, s katerimi šola poskuša oblikovati takšno okolje in pogoje za delo ter življenje v šoli, v katerih bodo vsi učenci in zaposleni najbolj učinkovito zadovoljevali in uresničevali svoje potrebe, odgovornosti in pravice.
2. Svetovanje in usmerjanje
Svetovanje in usmerjanje je namenjeno učencem, posredno pa tudi njihovim staršem pri reševanju problemov, ki so povezani z razvojem učenca, s šolskim delom, z odnosi med vrstniki in odraslimi, z razvijanjem samopodobe in prevzemanjem odgovornosti.
3. Svetovalni pogovor
Šola ponudi svetovalni pogovor učencem, kadar se znajdejo v sporu oz. konfliktu. Zanj se učenci odločijo sami in ga izvedemo le, če se z njim strinjajo vsi udeleženci. Medsebojne spore lahko tako rešijo s pomočjo tretje osebe, ki skrbi, da vsi enakovredno izrazijo svoja mnenja, čustva in opažanja ter da drug drugega poslušajo. Omogočeno je, da učenci v mirnem, varnem in nepristranskem okolju sami poiščejo skupno rešitev. Učenci se tako učijo reševanja sporov na spoštljiv način in se urijo v pridobivanju socialnih veščin.
4. Sodelovanje s starši ob konkretnem vzgojnem izzivu
Če učitelj oziroma drug strokovni delavec šole ugotovi, da bi pogosti stiki s starši otroku koristili pri doseganju vzgojnih ciljev, se s starši lahko poveže bodisi prek telefona, elektronske pošte ali v času dopoldanskih pogovornih ur osebno.
5. Restitucija
Učencu se lahko določi restitucija, kar pomeni, da bo naredil nekaj, kar je v njegovi moči, da sam poravna povzročeno škodo. Pomembno je, da je poravnava povezana s področjem, na katerem je škodo naredil (predvsem na socialnem in etičnem področju, v dogovoru s starši pa tudi na materialnem področju).
Vzgojni postopek v primeru kršenja pravil šolskega reda
Če pride do lažje ali težje kršitve šolskega reda, se v namen vzgojnega delovanja uporabi vzgojni postopek. Sestavljen je iz šestih korakov. Pri lažjih kršitvah si koraki sledijo, upošteva se načelo postopnosti, pri težjih kršitvah pa strokovni delavec ali tim strokovnih delavcev presodi, na katerem koraku se bo vzgojni postopek pričel.
Osnova vsakega koraka je pogovor, ki je namenjen:
- razjasnjevanju okoliščin in posledic vzgojne kršitve,
- po potrebi dodelitvi vzgojnega ukrepa ali izboru primerne vzgojne dejavnosti za učenca (svetovanje, mediacija, restitucija …) in
- dogovoru o nadaljnjem vedenju.
- korak: OPOZORILO
- korak: POGOVOR Z UČITELJEM
- korak: POGOVOR Z RAZREDNIKOM
- korak: TIMSKI POGOVOR PRI ŠOLSKI SVETOVALNI SLUŽBI ali TIMSKI POGOVOR PRI RAVNATELJ
- korak: NADALJEVANJE POSTOPKA VZGOJNEGA UKREPANJA V SKLADU Z ZAKONOM O OSNOVNI ŠOLI
Nekaj členov iz Pravil šolskega reda
19. člen
Učitelj oz. razrednik se glede na težo kršitve in učenčevo pripravljenost za sodelovanje pri reševanju problema odloči za način reševanja problema.
Kadar je učenec pripravljen prevzeti odgovornost za neprimerno vedenje in sodelovati pri reševanju problema, so možni načini reševanja problema tudi svetovanje in usmerjanje ter druge vzgojne dejavnosti oz. vzgojni postopki.
20. člen
Če učenec kljub opozorilu in pogovoru ne izpolnjuje svojih dolžnosti in odgovornosti ter ponavlja kršitve ali se zgodi hujša kršitev, lahko učitelj ali strokovni delavec uporabi ustrezne vzgojne ukrepe.
21. člen
Učencu se lahko izreče vzgojni opomin, kadar krši dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi, akti šole in ko vzgojne dejavnosti oziroma vzgojni ukrepi ob predhodnih kršitvah niso dosegli namena. Postopek izrekanja vzgojnih opominov je določen v 60.f členu Zakona o osnovni šoli.
22. člen
Če učenec po izrečenem drugem vzgojnem opominu še vedno krši pravila, je možna premestitev v drug oddelek. Na predlog razrednika in ob predhodni pridobitvi mnenja šolske svetovalne službe učiteljski zbor odloča o premestitvi učenca.
23. člen
Šola lahko učenca, ki po izrečenem tretjem vzgojnem opominu še naprej krši pravila, prešola na drugo šolo v skladu in na način s 54. členom Zakona o osnovni šoli.
24. člen
Učitelj, razrednik oz. drugi strokovni delavci vodijo o postopkih pri obravnavanju kršitve (pogovori z učencem, pogovori s starši, telefonska sporočila, pisna obvestila staršem ipd.) pisne zapise (obrazec o vzgojnem postopku). Kratek zapis kršitve in način postopanja se vpiše tudi v vzgojno mapo oddelka.
25. člen
Pri izbiri določenega vzgojnega ukrepa se upošteva predvidene pedagoške posledice ukrepanja, zmožnost presoje posledic lastnih dejanj glede na učenčevo starost, nagibe oziroma motive za dejanje, okolje, v katerem učenec živi, škodljivost dejanja, ponavljanje kršitve ter posebnosti učenca, ki stori kršitev.
