4. dan

Dobro jutro. Ali veste, da smo v letu 2014 razglašeni najlepši vasi?

Današnje dopoldanske delavnice so bile razdeljene na tri dele. Preizkušali smo moč rok, nog, celega telesa. Podali smo se na pot po plezalni steni. Nekateri so proti koncu po njej plezali celo z zavezanimi očmi. Res neverjetno doživetje!

Drugo križišče nas je pripeljalo do gibanja v krogu. Učenje plesnih korakov, gibanja v krogu, ujemanje ritma. Ja, odplesali smo tri belokranjske plese. Ljudsko izročilo teh ljudi nam torej ni tuje.

Poskusi z vodo, prstjo so že za nami. Danes pa je bilo na vrsti še vreme. Ne samo opazovanje, ogromno novega smo izvedeli in se na koncu preizkusili z reševanjem delovnih nalog.

Popoldne pa smo imeli temo preživetje v naravi in peko belokranjskih pogač. Res je, to smo že opisali, vendar skupini sta se danes zamenjali.

Pred nami je zaključni večer, družabno srečanje. Učenci so po sobah sestavili himno življenja v naravi. Danes pa jih bomo slišali v živo. Sledi najbrž ples in nato obvezen počitek.

Pa lahko noč. Jutri je nov dan. Dan, ko bo potrebno še kaj narediti, urediti, pospraviti in spakirati ter se odpraviti nazaj v Mengeš. Živahno dogajanje se bo zaključilo doma.

Jutri torej nič več oglašanja. Oglasili se vam bodo otroci in v živo poročali o preživetem tednu.

3. dan

Tudi druga noč je bila mirna. To dokazuje, da je tu res čist zrak in da smo zaposleni vse do večera.

Današnji dan smo v celoti preživeli in se učili v naravi, razen večernih aktivnosti, ki so potekale v domu ( spoznavanje živali, likovna delavnica, namizni tenis… ).

Celo dopoldne smo bili na terenu. Kar dolgo smo hodili po gozdni poti ob reki Kolpi. Sem in tja smo malce šli stran od poti, saj je bilo kar nekaj ogromnih luž in polno blata. Škoda, da ni zdravilno, bi ga malo napolnili v kozarčke. Naša pot se je končala pred kraško jamo Kobiljača. Ogledali smo si jo s čelado na glavi. Zanimivo! Zaradi varnosti je naenkrat šlo v jamo šest učencev, pod vodstvom seveda. Vsi ostali smo med tem časom pripravljali malico. Pekli smo hrenovke nad ognjiščem v naravi.

Pot nazaj se je vlekla mnogo bolj, saj smo bili že pošteno utrujeni. A smo zmogli!

Vendar energija se otrokom hitro spet napolni. Med prostim časom niso uspeli počivati, niti niso imeli želje, raje so opravili svoje dnevne delovne naloge

( opisovanje dejavnosti v svoje Dnevnike, reševanje matematičnih nalog, sestavljanje himne, branje ).

Kaj hitro je bil čas za popoldansko delo. Orientacijski tek ( ali hoja ) s kontrolnimi točkami po vasi ( še dobro, da ni velika ) ter nabiranje prsti na različnih lokacijah. Ob reki Kolpi pa so opravili različne eksperimente ( sestava prsti, vlažnost, prepustnost, temperatura prsti … ).

Dan je bil torej popoln, poln novih doživetij. Občutili smo nekaj sonca, pa tudi mraza, saj se je popoldne, ko smo eksperimentirali ob reki, kar ohladilo.

Ampak mi vse to zmoremo! Pa lahko noč.

 

2. dan

Dan se začne z jutrom. Tudi naše se je. Pa ne preveč zaspano, saj smo že malo po sedmi uri tekli po vasi in se do konca prebudili.

Zdrav način življenja smo nadgrajevali skozi celotni dan. Ponovili smo pomen sheme sadja, kar nam je že znano, saj smo kot šola vključeni v ta projekt. Nadgradili pa smo jo z obiskom eko kmetije, kjer smo si ogledali in okušali ekološko pridelano hrano ter primerjali zdrave izdelke s tistimi, ki jih ponujajo v večji meri naše trgovine.

Ste vedeli, da uživamo tudi v okolju čistega zraka? Na terenu smo opazovali drevesa, primerjali lišaje, jih šteli in prišli do zaključka, da lahko mirno in čim večkrat s polnimi pljuči vdihamo belokranjski zrak.

Na današnji dan je bila reka Kolpa narasla, hitro se je vila mimo nas, pri merjenju čistoče pa smo izmerili, da je čista. Toda kljub temu jo lahko v tem času le opazujemo, za skok v vodo bomo počakali na vroče poletne dni.

Prosti čas? Sploh ne vemo, ali smo ga imeli. Kar hitro po kosilu smo se razdelili v skupini. Eni zunaj v naravi; postavljanje bivakov, kar je za preživetje zelo pomembno. Zatem pa še preizkušanje z vozli. Spretnost pa ni bila prisotna le v tej skupini. Druga skupina jo je preizkušala s pripravo in gnetenjem testa ter peko belokranjske pogače. Pred tem, med tem in tudi na koncu smo opravili vse, kar je potrebno za dosego higienskega minimuma.

Pa zvečer? Mmmm, zadišalo je! Pogača okusna, želodčki polni, a počitka kar še ni in ni bilo. Učenci so pred spanjem postali umetniki. Po želji. Nekateri so ustvarjali izdelke ( tudi tu delamo za bazar ), nekateri pa so umetniško plat doživeli preko gledališke predstave.

1. dan

Turobno ponedeljkovo jutro se je prav kmalu spremenilo v živahno dogajanje. Le zakaj! Učenci 5. a in 5. c so se z avtobusom odpeljali na razgibano pot proti Beli krajini, v dom v Gornje Radence.

Po urejanju sob, oblačil, postelj smo se kljub namočenemu terenu odpravili po ozki skalnato listnati potki skozi gozd do vrha Ravenske stene. O, kako utrujeni smo bili, saj smo premagali pravcato strmino! Večina je bila na vrhu še pravi čas, da so lahko z vrha opazovali Poljansko dolino. Nekaj posameznikov pa smo ta pogled zamudili, tako da smo opazovali le bele oblake pod seboj – meglo.

Na poti nazaj smo si ogledali še naravno vrednoto, Ravenski kal. Ne vemo, ali jih je ta naravna lepota tako začarala ali je bila tišina posledica utrujenosti.

A kaj je Ravenski kal? Poiščite literaturo ali druge vire in si preberite kaj več o tem kar sami, če vas zanima.

Tudi po večerji so potekale aktivnosti. Ena skupina učencev se je družila in se zabavala ob družabnih igrah, druga skupina pa se je seznanila z Newtonom, pravo živo kačo! Saj bi si ogledali tudi Saharo, a je žal poginila. To pa ni bila kača, ampak…Naj ostane skrivnost.